Dogodki
Obvestila
Kontakt

mag. Peter Černe /direktor
e-mail: peter@c-r.si
mobi: 00386 41 320 127
____________________
Jani Černe /inštruktor
e-mail: jani@c-r.si
mobi: 00386 41 268 781

Gibanje

GIBANJE – sporočilo posredovano 17.6.2013

Osnova osvobajanja je aktivno telo posameznika, kar pomeni, da je nujno vzdrževati svoje telo v fizični aktivnosti, torej gibanju.  Telo je človekovo edino prevozno sredstvo na poti osvobajanja. Človek se rojeva v gibanju in je rojen za gibanje.

Tukaj ne govorimo o profesionalnem športu, ampak o tem, da mora vsak poskrbeti, da je  njegovo telo aktivno  vsak dan, na različne načine v različnih situacijah. Vsak človek, prav vsak človek ima predispozicijo vzdrževanja aktivnega telesa, čeprav se ogromno ljudi s tem ne strinja. S tem vam sporočamo, da  fizična aktivnost ni odvisna od genetske zasnove posameznika,  ampak je del genetske zasnove vsakega človeka.

MI, KI SMO IN KI VAM POMAGAMO smo tu. Naša pomoč se trenutno najbolj manifestira prav v pomoči pri rehabilitaciji fizičnega telesa. Direktno ali preko sodelavcev, na različne načine, spodbujamo harmonizacijo na celični ravni z aktivacijo  samo zdravilnih učinkov. Okrepljen imunski sistem počasi začenja izločati poškodovane in odmrle celice in jih nadomešča z obnovljenimi. S tem posameznik pridobiva na moči, kar mu  omogoča postopno bolj intenzivno aktivacijo, posledično pa izginjajo raznorazne težave, bolezni, bolečine in zakrčenost telesa. Da bo krog sklenjen, učinki naše pomoči na dolgi rok so odvisni predvsem od sodelovanja posameznika. Ko bo posameznik zavestno začel svojemu telesu vračati tisto, kar je skozi leta izgubljalo, mu bo telo začelo služiti čisto drugače kot do sedaj. To bo tudi eden od  znakov napredovanja v njegovi zavesti.

Ko govorimo o težjih primerih (bolniki in starejši), naj se posameznik aktivira takoj, ko čuti, da ima nekaj več energije, ki jo lahko porabi za postopno in preprosto fizično aktivnost.

Nasveti za tiste, ki začenjajo s fizično aktivnostjo in tudi za tiste, ki so že fizično aktivni;

Ko govorimo o telesni aktivnosti ne mislimo samo na najbolj klasične in trenutno najbolj aktualne oblike fizične vadbe. Tu mislimo na tisto aktivnost, ki je po lastnem občutku najbližja posamezniku. Pri tem je edino važno, da je konstantna, da se izvaja pravilno in s pravilnim namenom tistega, ki  pri tej vadbi pomaga, svetuje oz. sodeluje. Važno je tudi, da se vadba usklajuje s pripravljenostjo in sposobnostjo posameznika. Če gre za telesno aktivnost v zaprtih prostorih, naj  posameznik posrbi za dodatno gibanje na prostem in da pri vsej aktivaciji ne zanemarja gibčnosti telesa. Tudi ljudje, ki se ne morejo odločiti za neko športno aktivnost in jim je bližja aktivnost povezana z delom v naravi (kmetje, gozdarji, vrtnarji,…..) morajo slediti občutkom telesa in biti pozorni na sporočila (bolečine, krči, zatrdelost, …), ki jih telo daje, ko človek nekaj ne dela prav.

Vsako gibanje bi moralo izvirati iz centra gibanja v sredini trebuha in pri vsakem gibanju bi se morali zavedati gibanja samega – karkoli že počnemo, da smo v tistem, kar delamo s celotno našo bitjo – telesom, umom in duhom.

Navadno so začetki ponovne aktivacije težki.  Začnemo lahko s kratkimi sprehodi. Dobro je če lahko v  sprehode vključimo komponento bosih nog. Človek sploh ne ve več kakšen je občutek dotika bose noge s travo, peskom, ali zemljo. Bose noge vam bodo počasi začele narekovati anatomijo stopal obeh nog do medenice. Če boste dovolj prisotni boste lahko čutili posamezne kosti, mišice, vezi in celoten kapilarni sistem. To je naravna dediščina, ki človeku omogoča, s pomočjo različnih receptorjev (stopala, dlani, oči, ušesa, nos,…), nadzor pravilnega delovanje notranjih organov, ožilja, živčnega sistema in vsega ostalega. Žal je človek to sposobnost izgubi v zgodnji otroški dobi.

Pri sprehodih in vseh ostalih aktivnostih so pomembne tudi druge komponente – čutila kot so npr. oči in ušes.  Človek gleda in velikokrat ne vidi. Dogaja se, da sploh ne ve kako je prišel na cilj in kakšna je bila pot.

Kdaj ste se nazadnje poglobili v intenzivnost zelene  barve drevesnih listov ali trave? Kdaj ste na zadnje videli sončni zahod in kdaj ste nazadnje občudovali obliko snežinke, ki se je stopila ob dotiku z vašo dlanjo? Če vam je to tuje, potem tudi ne morete gledati v srce svojega bližnjega ali samega sebe. Tako enostavno, pa še vedno neznanka. Ste se kdaj poglobili v strukturo paradižnika, ki ste ga nabrali na vrtu? Najbrž ga samo poberete, operete, narežete in pojeste s svetlobno hitrostjo. Če ne znate razpoloviti paradižnika, pogledati globoko v njegovo notranjost, kako boste lahko videli vse kanalčke in žilice vašega srca ali srca nekoga drugega? Kako boste lahko opazili, da se na vašem srcu nekaj dogaja?
Ušesa – razločite petje kosa ali siničke? Sploh slišite ptičje petje? Slišite mehkobo morskega vala, ki se razlije čez peščeno obalo? Kako zvenijo dežne kaplje, ko udarjajo ob steklo in kako, ko priletijo na presušeno zemljo ali na morsko gladino? Ne gre? Potem prav gotovo ne morete slišati, kako se pretakajo vaši življenjski sokovi v vaši notranjosti in kako vaši organi komunicirajo med seboj.

Začnite postopno dopolnjevati vašo fizično aktivnost z navedenimi komponentami – glejte, poslušajte, čutite! Vse kar ste pozabili je treba obnoviti. V gibanju boste ponovno začeli zaznavati dele telesa na katere ste pozabili.  Žal, večina ljudi mora  spoznati  svoje telo preko negativnih signalov. Šele bolečina človeka spomni na določen organ, sklep ali kakšen drugi del telesa. Ko telo nima več drugega izhoda, ko ga ignorirate in ne komunicirate z njim, se mora tako odzvati.

Kot smo že omenili so začetki navadno težki in človek navadno najraje poseže po njegovih v naprej pripravljenih adutih – izgovorih! Pri izgovorih človeška fantazija res ne pozna meja, eden stalnih in najpogostejših pa je prav gotovo čas.

Čas ne more biti izgovor, ker je samo umetno narejena komponenta, da  človeka utesnjuje in nanj stalno pritiska. Če pa že ne morete mimo tega, da vam čas kreira življenje, potem vzemite to tako, da je dan vsem enako odmerjen. Temeljito razmislite, kako ga razporejate in kje ga po nepotrebnem izgubljate. Tu je še ogromno rezerve – ne zapravljajte časa za stvari, ki vas utesnjujejo in delajo nesrečne.
Vam lahko pomagamo? Se vam dogaja, da tudi v izgubljate čas:
– Pred televizorjem
– Pred računalnikom
– S prebiranjem neresnic in zavajajočih informacij v raznoraznih medijih
– Z učenjem nekoristnih in  nepomembnih podatkov
– V nakupovalnih centrih
– V službi, ki še zdaleč ni vaše poslanstvo
– Ko se ukvarjate z drugimi in njihovimi problemi,…….

Ciklus 24-ih ur je dovolj dolg, da svojemu telesu privoščite gibanje v intervalih in obliki, ki so za posamezen  dan najbolj primerni.